Sebastijan Krelj
Sebastijan Krelj se je rodil leta 1538 v Vipavi. Bil je slovenski jezikoslovec, teolog, protestantski pridigar, prevajalec in pisatelj. Prva štiri leta svojega študija je preživel v Jeni pri protestantskem jezikoslovcu, teologu in zgodovinarju Matiji Vlačiču-Iliriku (Matthias Flacius Illyricus), kjer je izoblikoval svojo protestantsko miselnost. Leta 1561 je postal njegov pomočnik, kasneje pa se je z njim preselil v Regensburg. Skupaj sta obiskala tudi Ljubljano, kjer se je Krelj seznanil s Trubarjem. Kasneje je postal tudi njegov pomočnik. Po odhodu Trubarja v Nemčijo Krelj prevzame njegovo mesto in leta 1565 postane drugi superintendant slovenske protestantske cerkve. Poleg nemščine in latinščine je govoril tudi grščino in hebrejščino, poznal pa je tudi hrvaščino. Med pisavami je poznal glagolico in cirilico. Zaradi jetike pa je 25. decembra 1567 v Ljubljani umrl. Leta 1981 so mu v rojstni Vipavi postavili tudi spominsko ploščo.
Postila slovenska
Krelj je znan po tem, da je iz uveljavljenega knjižnega jezika izločil številne germanizme, značilne za Trubarjeva dela, izogibal se je njihovim dolenjskim narečnim posebnostim in izboljšal tudi pisavo avtorja prvih dveh slovenskih knjig. Vse to je opazno v obeh njegovih knjigah, Postili slovenski in Otročji bibliji. Postilo (razlago) nedeljskih in prazničnih evangelijev je Krelj izdal leta 1567. To je pravzaprav prevod prvega dela Postil avtorja Joannesa Spangenberga. Začne se s predgovorom Martina Luthra, sledi ji predgovor Sebastijana Krelja, nato so pridige za vsako nedeljo in praznik v prej omenjenem obdobju, zaključi pa se z zaključno besedo avtorja. V njej Krelj poudari, da je to le prvi del, a za nadaljevanje niso izbrali dovolj sredstev za izdajo.
Otročja Biblija
Otročja biblija je izšla leta 1566 in bila natisnjena anonimno. Izšla je skupaj z abecednikom, ki mu je dodan slovarček štiriindvajsetih besed, in katekizmom v petih jezikih, navodilom za krščansko življenje ter opisom razlik med protestantsko in katoliško vero. Dodal je še Trubarjevo in svojo pesem. Svetopisemska besedila je v domačem, slovenskem jeziku približal mladim in jim tako zagotovil dobro poznavanje slovenščine. Otročja biblija pomeni prvi poskus zedinjenja Slovencev in Hrvatov v skupnem, doslednem pravopisu na osnovi latinice. Knjiga je napisana v petih jezikih. V slovenščini, hrvaščini, nemščini, italijanščini in v latinščini, ki je bil jezik, v katerem je bila napisanih večina verskih besedil. Ker je imela knjiga učni namen, se večina vsebin ponovi petkrat, in sicer vsakič v drugem jeziku, tako da jih je mogoče primerjati med seboj in se tako lažje naučiti novega jezika. Začne se z nagovorom, temu sledi abeceda, tej pa tabela samoglasniških zlogovnih kombinacij ter latinsko-slovenski slovar s ključnimi besedami. Poleg tega je zapisanih nekaj odlomkov iz Janezovega evangelija, katerim sledi katekizem, zapisan v petih jezikih. Danes so ohranjeni le trije izvodi, ki se nahajajo v Vatikanu, Londonu in Ulmu.