top of page

Adam Bohorič

Adam Bohorič je bil slovenski protestantski duhovnik, učitelj, slovničar in pisec, katerega najpomembnejše delo je prva slovenska slovnica. Rodil se je okoli leta 1520 pri Brestanici, na štajerski strani Posavja. Leta 1548 je pričel s študijem jezikoslovja in glasbe na fakulteti v nemškem Wittenbergu. Bil je tudi učenec pomembnega in svetovno znanega humanista Filipa Melanchthona, ki je vplival na Bohoričev pogled na svet. Bohorič je univerzo je zapustil brez naziva magister. Po končanem študiju se je vrnil v Slovenijo, kjer je deset let vodil lastno šolo na Krškem. Leta 1565 je na pobudo Primoža Trubarja postal ravnatelj Protestantske stanovske šole v Ljubljani. Bohorič je kot ravnatelj največji poudarek dajal učenju latinščine in osnov grškega jezika. Leta 1568 je objavil prvi šolski red. To besedilo je poleg Trubarjevega poglavja o šolstvu prvo ohranjeno upravno besedilo, vezano na pedagoško delovanje slovenskega pisca o ureditvi šol na slovenskih tleh. Na predlog Jurija Dalmatina je med 28. avgustom in 22. oktobrom 1581 deloval v komisiji za revizijo Biblije. Kot ravnatelj je delal do upokojitve leta 1582. Bohorič je bil izgnan iz domovine in je še istega leta, 20. novembra, umrl v Nemčiji.

Zimske urice proste

Zimske urice so Bohoričevo najbolj znano in za slovenski narod najpomembnejše delo. Gre za prvo slovnico slovenskega jezika, napisano sicer v latinščini , s katero je normiral slovenski knjižni jezik. Za zgled je vzel Melanchthonovo slovnico. Bohorič je slovnico posebno namenil mladim članom plemiških rodbin, katerim je zaupal vlogo »prosvetljevalcev«. Za naslovnico dela je Bohorič izbral grbe treh dežel, na območju katerih so takrat prebivali predstavniki slovenskega naroda: Koroške, Štajerske in Kranjske. Na uvodni strani je zapisan celotni naslov v latinščini (»Zimske urice proste o latinsko-kranjski pismenosti, po priliki latinskega jezika uravnani, iz katere se moškovitskega, rutenskega, poljskega, češkega in lužiškega jezika sorodnost z dalmatinskim in hrvaškim lahko spozna«). Temu sledijo svetopisemski izrek, predgovor, uvod, slovnica (sestavljena iz dveh delov – v prvem so pravopis, besedoslovje in oblikoslovje; v drugem pa je razložena skladnja), knjigo pa zaključuje obsežno vsebinsko kazalo. Bohorič je v Zimskih uricah tudi prvi znanstveno določil pravopisna pravila za pisavo, ki se po njem imenuje bohoričica. Gre za slovensko pisavo, ki jo je v času reformacije prvi uporabljal Primož Trubar, v rabi pa je ostala vse do sredine 19. stoletja.

bottom of page