top of page

Primož Trubar

Primož Trubar se je rodil julija leta 1508 ali 1509 na Raščici pri Velikih Laščah.  Leta 1520 mu je turjaški grof omogočil šolanje za duhovnika. Eno leto se je šolal na Reki, nato pa dve leti v Salzburgu, kjer je pridobival temeljno izobrazbo iz gramatike, dialektike, retorike in nemščine. Pri devetnajstih letih mu je tržaški škof Pietro Bonomo dodelil župnijo Loko pri Zidanem Mostu. Jeseni 1527 je isti škof napotil Trubarja na študij na Dunaj. Študija nikoli ni dokončal zaradi bližajoče vojske osmanskega imperija. Ko se je leta 1536 vrnil v Ljubljano, je tam postal škofijski vikar. V mestu je pridigal v slovenščini in seveda tudi v nemščini. Takrat se je seznanil z deli Martina Luthra. Trubarjeve pridige so leta 1540 postale neustrezne in škodljive po mnenju  deželnega glavarja Nikola Juršiča. Trubar bi tako skoraj pristal v ječi, a so ga somišljeniki pravočasno posvarili. Zaradi preganjanja se je ponovno zatekel v Trst k Pietru Bonomu. Leta 1542  je bil Trubar imenovan za kanonika. Pod novim škofom je dobil službo vikarja v Šentjerneju na Dolenjskem. Zaradi obsodb je leta 1548 zbežal v Nemčijo, kjer se je hitro vključil v luteransko skupnost. Sredi maja 1548 je dobil službo pastorja v Rothenburgu. Tam si je ustvaril družino z Barbaro Sitar, s katero je imel štiri otroke. Po ponovnem izgnanstvu iz Ljubljane zaradi Cerkovne Ordninge je kot superintendent nekaj časa bival v mestu Lauffen in se kasneje ustalil v Derendingenu, kjer je živel in služboval vse do svoje smrti. Pokopali so ga v cerkvi sv. Gala.

Abecednik in Katekizem

Njegova prva slovenska tiskana knjiga Katekizem je bila napisana v Rothenburgu ob Tauberi. Trubar je bil prvi, ki je besedo Slovenci uporabil  v tiskani verziji, kar je razvidno iz začetnega nagovora v knjigi Katekizem. Pri oblikovanju knjižnega jezika se je oprl na govor ljubljanskih izobražencev, za pisno osnovo pa vzel izročilo dveh pisnih jezikov – dolenjskega in gorenjsko-koroškega. Zaradi augsburškega interima je izdal knjigo pod psevdonimom Philopatridus Illiricus, Ilirski rodoljub. Leta 1550 je Katekizmu dodal še Abecednik - drobno knjižico osmih listov, ki je pomagala pri opismenjevanju ljudi in branju prve slovenske tiskane knjige. Deli sta ohranjeni le v enem izvodu, in sicer v Österreichische Nationalbibliothek na Dunaju.

Cerkvena ordninga

Cerkovna ordninga (Slovenski cerkveni red) je izšla leta 1564 in je eno redkih, z izjemo pridig in predgovorov, Trubarjevih izvirnih del. Delo je cerkvenoupravnega značaja in govori o delovanju protestantske cerkve kot organizacije, ki ima svoja pravila in obrede. Ordninga je razdeljena na tri dele: prvi se osredotoča na verske nauke, drugi na pridigarstvo in zadnji na verske obrede. Besedilo je napisano po vzoru vprašanje – odgovor, saj si Trubar zastavi vprašanje, na katerega v nadaljevanju poskuša dati jasen odgovor. 

bottom of page